Dobre in slabe strani sterilizacije/kastracije psov

Tale članek bo zanimal vse, ki se sprašujete ali in kdaj sterilizirati/kastrirati svojega psa in kakšne posledice za njegovo zdravje ima tak poseg. Študija je bila objavljena maja letos.

http://www.naiaonline.org/pdfs/LongTermHealthEffectsOfSpayNeuterInDogs.pdf

Teo

Hmm..Ta tema me pa res zanima..

Na pasjih uricah smo imeli dve predavanji (oz. tri, ampak sem se zal uspela udeleziti le dveh), kjer je bilo govora tudi o sterilizaciji/kastraciji. Predavateljica (zelo dobra in priznana veterinarka) je glede na studije in raziskave kar podpirala zgodnjo sterilizacijo in kastracijo, ker naj bi bilo bolj zdravo, poleg tega pa naj bi imelo tudi dober vpliv na psa - pri samckih ni rangiranja, ne bezijo toliko od hise v casu gonitve, so bolj mirni, itd itd. Samicke naj bi predvsem zdravstveno profitirale, poleg tega pa ni problemov z rednimi menstruacijami (kar me zelo skrbi, glede na to, da bom imela Thandeko cez zimo v stanovanju v bloku).

Kaj naredit? Koga poslusat? Se za nekaj premisljeno odlocit in potem upat na najboljse?

Zala je sterilizirana (sicer pri komaj treh letih) in ni vecjih znacajskih sprememb, tudi zredila se ni, morda je samo malenkost bolj bojeca in nezaupljiva (kar je mogoce tudi posledica napada ene druge psicke, ki se je zgodil ravno v tistem obdobju).

Res ne vem, kaj bi.. Mladicev si ne bi pustila imet, ker jih nikakor ne bi mogla dat potem od sebe..z desetimi kuzki pa ne vem, kako bi mi uspelo zivet

Pozdravcek!!

Luca je napisal/a:

Res ne vem, kaj bi.. Mladicev si ne bi pustila imet..

Če imaš nesterilizirano psico, to še ne pomeni, da sledijo mladički.

Psice se gonijo 2x letno, običajno na 6 mesecev. V tem času imajo ovulacijo in "puščajo" kot me ženske. Okvirno 20 dni je potrebno imeti psico pod kontrolo, ko je na spehodu (niso vsi dnevi "kritični", vendar samci vseeno težijo).

Moj nasvet glede sterilizacije:
- če veš, da nisi "sposobna" glede na okoliščine, v katerih živi psica, zagotovit, da je ne bo noben samec naskočil v teh 14 dneh 2x letno, jo čim prej steriliziraj

-če veš, da ti bo to uspelo, počakaj, da samica odraste in se tako fizično kot značajsko razvije (to velja tudi za samce), in jo steriliziraj kasneje.

Od veterinarjev in ostalih sem slišala že 100 variant, kdaj je bolje sterilizirat psico - po prvi gonitvi, pred prvo gonitvijo, pri 1,2,3 letih... Odločitev je seveda vaša, vendar zagovarjam moto: "Raje prezgodaj, kot pa prepozno."

Marjeta, hvala za odgovor.. Vem, da ni nujno, da ima samicka mladice, ce ni sterilizirana, ampak iskreno povedano se mi glede na vse zdi edino to vredno, da pes toliko casa trpi zaradi menstruacije, hkrati ima pa tudi lastnik s tem velike preglavice(pa ne samo zato, ker bi drugi psi tezili). Ob tem pa obstaja tudi nevarnost navideznih brejosti, ki ni tako nedolzna, kot bi si clovek mislil - Zala jo je namrec imela kar 4x in prav vsakic smo bili pri veterinarju zaradi tega, komaj zadnjic so nam pa povedali, da je to lahko zelo nevarno in naj jo steriliziramo. Manj kot mesec za tem smo to tudi naredili, ker nismo hoteli nic tvegat - jaz sem mnenja boljse preventiva kot kurativa.

Zala se je gonila na osem mesecev in je "puscala" kar en mesec precej mocno.. No za tem je imela se lep cas navidezno brejost, enkrat so se ji je celo hudo vneli seski in je zacela krvavet, cesar ne privoscim prav nobenemu. Tu na obali zivimo na samem in v hisi, zato je bilo malenkost lazje vse skupaj resevat.

No kakorkoli..lep pozdrav..

Navidezna brejost


Navidezna brejost je dokaj normalen in pogost pojav, vendar običajno ni nevaren, seveda če lastnik zna pravilno ukrepati. V tem času je potrebna drugačna oskrba psice - manj hrane (puste) in pol manj vode na voljo, obenem pa veliko športa (s tem ne mislim samo daljših sprehodov, ampak predvsem načrtne, zahtevnejše treninge). In to je preprost, vendar učinkovit recept, ki se ga je treba 100% držat, ko gre psica skozi navidezno brejost (običajno je to skoraj vsakič po gonitvi).


Razna zdravila, ki jih nudijo veterinarji, pa so zelo nevarna in vam jih odsvetujem.

Ovulacija ("menstruacija" pri psih), navidezna brejost in vse neprijetnosti so normalen pojav pri psicah, zato se tega ni treba bat, ampak je potrebno samo pravilno delovat. Mene osebno bolj skrbijo nezaželjeni mladički, če se že pogovarjamo o (ne)sterilizaciji (ne mislim direktno tebe, ampak govorim na splošno).

Teo, hvala za članek, zelo poučno branje!

Sterilizacija, kastracija, večno vprašanje. Nas so na Veterinarski fakulteti učili, da je to dobro storiti čimprej v kolikor smo se odločili, da naša psička ne bo imela nikoli mladičev. Glede na novejše raziskave, ki so zajete v tem članku, lahko upravičeno razmišljamo, da se je bolje odločiti za sterilizacijo šele po prvem letu starosti ali še kasneje. Tudi samo navidezna brejost naj ne bi bila zadosten razlog, da se odločimo za sterilizacijo - celo nasprotno, Ettinger navaja, da bi se je morali celo veseliti, saj je to dokaz, da je do ovulacije prišlo in da je psica reproduktivno sposobna. Navidezna brejost je namreč le prekomeren odziv na normalen hormonski ciklus. Težje pa je tako razmišljati, ko se srečamo s posledicami navidezne brejosti - nabrekli seski, izločanje mleka, vedenjske spremembe. Tu pa se pridružujem nasvetu, ki ga je napisala že Marjeta - poleg tega je pomembno še to, da se seskov čim manj dotikamo. Hladni obkladki se, razen v res zelo ekstremnih primerih, ko ne gre brez njih, odsvetujejo, saj vsakršno dotikanje še spodbuja izločanje mleka. Obstajajo različne terapije, vendar se jih odsvetuje, kolikor dolgo se da. Načeloma velja, da se navidezne brejosti, ko se enkrat začnejo, ponavljajo. Tana je imela zelo izrazito navidezno brejost po prvi gonitvi, krvavitev je bila tudi zelo dolga, praktično 1 mesec. Naslednjič pa se je gonila čez 6 mesecev(do dneva točno!) in povsem "šolsko" - brez nobenih težav in znakov navidezne brejosti, le nekoliko so se povečali seski, mleka pa ni bilo. In tudi normalno stanje se je vzpostavilo bistveno hitreje kot prvič.
Zanimivo da isti vir navaja, da ni nobene posebne korelacije med piometro (vnetjem maternice) in navidezno brejostjo. Tega ne morem komentirati, vsekakor pa je nesterilizirano psico dobro vedno opazovati za morebitne znake te zahrbtne bolezni.

Gonitve - so lahko nadležne, vendar se da "potrpeti", vsekakor pa predstavlja neke omejitve, predvsem v sprehodih 2 meseca na leto.

Zdaj pa še o negativnih straneh sterilizacije, ki niso tako zanemarljivi in sem jih srečala v svoji praksi.

Urinarna inkontinenca - pogosta, zelo pogosta posledica sterilizacije psice. Zdravilo, ki je na trgu (kapljice) po mojih izkušnjah ni bilo učinkovito.

Cognitive disorder (nekakšen Alzheimer pri psih) - zelo huda zadeva, pes se začne nenavadno obnašati, zamenja noč za dan, tuli, laja v nedogled, pozabi osnovna povelja, sobno čistočo, lahko ure in ure strmi brezciljno v steno, odtava, se izgubi in ga nikakor ne moremo priklicati, saj ne dojema več svojega imena...potek bolezni zaviramo z dieto (Hills b/d), dodatki antioksidantov k hrani, v tujini je registrirano od lani novo zdravilo, vendar se ga pri nas ne da dobiti. Precej vprašanj je še povezanih s to težavo, sem pa že v več različnih študijah zasledila, da pojav bolezni povezujejo s steriliziranimi (predvsem) psicami.

Precej primerov žal tudi poznam, ko se lastniki odločijo za sterilizacijo zdrave psice kot elektiven poseg, zaradi komplikacij pri operaciji in po njej, pa je prišlo do pogina med ali takoj po posegu.

Po mojem mnenju je odločitev za sterilizacijo psice treba dobro pretehtati. Kot je seveda treba tudi morebitno paritev, saj je že tako preveč "slučajnih" mladičev, ki iščejo domove.

Pri psu je zadeva morda nekoliko bolj enostavna - za poseg bi se jaz odločila le pri kriptorhidu (zastal jajček v trebušni votlini), kjer obstaja nevarnost, da pride do rakastih sprememb. Ker je trebušna votlina prostorna, se kaj hitro zgodi, da spremembo opazimo prepozno (najpogosteje ker pride do hormonalnih neravnovesij in recimo opazimo izpadanje dlake po trebuhu, nogah, spremembe v obnašanju...). Druga opcija, kjer kastracija pride v poštev je pri starejših psih s hudo benigno hiperplazijo prostate (tista, ki se več ne odziva na zdravljenje z zdravili), kjer povečana prostata pritiska na urinarna izvodila in otežuje uriniranje. Tam kastracija in s tem padec hormonov povzroči njeno zmanjšanje in izboljša kakovost življenja starejšega psa.

Ljudje se sicer najpogosteje odločajo za kastracijo psa zaradi agresivnega obnašanja. Do neke mere pomaga kastracija le pri agresiji med samci (približno 2 meseca po kastraciji se pokažejo rezultati), vendar to ni pravilo, ne pomaga pa pri agresiji do ljudi, tam pa se je treba bolj globalno lotiti težave s prevzgojo in to takoj, kajti vsakič ko pes ugrizne, je težje.

O povečani incidenci osteosarkoma (zelo maligna oblika raka, sicer na kosteh, rešuje se z amputacijo noge, velikokarat pa le še z evtanazijo) pri psicah, ki so sterilizirane pred prvim letom starosti sem prebrala v članku, ki ga je v tej temi citiral Teo. Danes sem malo bolj na tesno s časom, da bi pripravila povzetek v slovenščini, lahko pa povem, da odkar sem ga prebrala, vsem ki me vprašajo, svetujem sterilizacijo šele po enem letu prav iz tega razloga (ko sem hodila jaz na fakulteto so nas učili čim prej). Zelo nevarna je tudi anestezija (lahko povzroči tudi pogin), tako da če se ne gre za življenje, jaz ne bi izpostavljala psa temu.

Čiščenje ali kakšen drug razlog, ki ga z nekaj dela in dobrega premisleka zlahka rešimo sami, pa nikakor ne sme biti razlog, da bi se odločili za tako resen, čeprav rutinski poseg.